Nad Kolpsko dolino stoji grad Kostel. Ime je dobil po tem območju: Kostelsko. Grad je danes v ruševinah, ki pa se potopoma obnavljajo. Z gradu je prekrasem pogled na okolico ter dolino Kolpe.
Grad je bil prvič omenjen leta 1336. V tistem času je imel pomebno strateško vlogo na tem območju.
Turki so ga dolgo časa zaman poskušali zavzeti, utrjeno naselje pod gradom (ne pa gradu) jim je uspelo zavzeti šele leta 1578 s prevaro: preoblekli so se v hrvaške kmete.

Malokdo se utegne med vožnjo ozreti na slap, ki pada skoraj na rob ceste (Kočevje - Brod na Kolpi). Vendar to ni slap, katerega bi si ogledali kar tako ... mimogrede. Potok Nežica in njegovi slapovi imajo celo legendo, ki jo podaja lična tabla postavljena na nasprotno stran ceste od slapa. Slapove Nežice sestavljajo pravzaprav trije večji, približno 10 m visoki lehnjakovi slapovi. Po dežju, kot široka vodna pahljača padajo preko lehnjakovih skal z bogato zeleno mahnato oblogo. Le-ta še posebej poudarja belino padajoče vode. Poleg treh večjih slapov, sta tu še dva 2-3 m visoka skočnika. Slapovi so vsekakor vredni ogleda in so vredni obiska tudi ,,zanalašč", prav zaradi njih. V poletni vročini se obiskovalec prijetno ohladi z lahkotnim sprehodom skozi gozd po lepo izhojeni poti ob potoku navzgor vse do njegovega izvira. Za vse te lehnjakove slapove je značilno da z leti, ko se apnenec nalaga v mahovju, postajajo vse večji in mogočnejši.

PRAVLJICA O NEŽICI

Pri Drežniku je deklica Nežica napajala par volov. Voda je poniknila in jih potegnila v globino. Po silnem nalivu je vrgla voda pri izviru Prifarskega jarka jarem, ovit z dekličinimi lasmi. Od tedaj se ta izvir in slap imenujeta Nežica.
Prirejeno po J. Žagarju.